Podlasica

The Podlasica (Mustela nivalis) je najmanjši predstavnik družine Mustelid in najmanjši britanski mesojedec.

Navadne podlasice najdemo v srednji in zahodni Evropi ter v sredozemski regiji (vendar ne na sredozemskih otokih). Podlasice naseljujejo tudi severno Afriko, Azijo in Severno Ameriko, prinesene pa so bile tudi na Novo Zelandijo.

Podlasice so zelo razširjene in pogoste po vsej Angliji, Škotskem in Walesu, vendar jih ni na Irskem, otoku Man in večini manjših otokov. Podobno kot stožarja ga lovski čuvaji še vedno preganjajo. Podlasice so videti zelo podobne golobovkam, edina opazna razlika je ta, da podlasice nimajo črne konice repa.

Tako podlasice kot goljufi imajo zelo podobno prehrano in uživajo v podobnih habitatih in območjih po Veliki Britaniji, vendar se ponavadi izogibajo drug drugemu, če je le mogoče. Samci in podlasice se imenujejo pes in psica. Mladiči se imenujejo mladiči ali mladiči. Zbirni samostalniki za skupino podlasic vključujejo boogle, gang, pack in zmedo.

Populacija podlasice pred sezono parjenja je ocenjena na 450.000 odraslih osebkov.

Podlasica Opis

Podlasice se razlikujejo po dolžini, na splošno pa samci podlasice merijo okoli 20 – 22 centimetrov in imajo dolžino repa 6,5 centimetra, samice pa merijo okoli 15 – 18 centimetrov in imajo dolžino repa 4,5 centimetra. Povprečna podlasica tehta približno 198 gramov (7 unč), vendar samci običajno tehtajo do 115 gramov, samice pa do 59 gramov.

Podlasica

Telo in vrat podlasice ima valjasto obliko, je dolga in vitka ter ima kratke noge. Njihova dolga vitka telesa jim omogočajo, da plenu sledijo v rove.

Podlasice imajo na hrbtu svetlo rjav kožuh, spodnji del pa je kremno/bel. Podlasica je manjša od stoka in nima majhnih belih lis pod brado in grlom. Pri mnogih vrstah podlasic se populacije, ki živijo na visokih zemljepisnih širinah, pozimi prelevijo v belo dlako s črnim kožuhom na konici repa. Podlasice imajo oster vid in odličen sluh.

Habitati podlasice

Podlasice imajo širok razpon habitatov od travišč, peščenih sipin, nižinskih gozdov do gorskega barja in celo mest, povsod, kjer je primerna hrana. Njihova gnezda so narejena iz trave in listja, običajno v luknjah v steni ali drevesnih štorih.

Podlasica dieta

Podlasice se prehranjujejo z majhnimi sesalci in so v preteklosti veljale za škodljivce, saj so nekatere vrste jemale perutnino s farm ali zajce iz komercialnih borov. Poročali so, da nekatere vrste podlasice in belih dihurjev izvajajo očarljiv 'vojni ples' podlasice po boju z drugimi živalmi ali po pridobivanju hrane od tekmovalnih bitij. Vsaj v folklori je ta ples še posebej povezan s stoatom. Miši in voluharji predstavljajo 60-80 % njihove prehrane, jedo pa tudi podgane, žabe in ptice. Njihov plen ubijejo z ostrim ugrizom v zadnji del vratu. Plen običajno vzamejo na tleh.

Mačke, sove, lisice in ptice ujede bodo vsi poskušali ubiti podlasice, čeprav se bo podlasica težko branila.

Obnašanje podlasice

Podlasica lahko na lovu prepotuje do 2,5 kilometra. Podlasice so dobre plezalke in pogosto napadejo ptičja gnezda ter poberejo jajca in mladiče. Pri ratkanju je njegov pogum še večji od stojalov.

Samice podlasice so precej manjše od samcev, vendar sta oba dovolj majhna, da zasledujeta podgane, miši in celo poljske voluharice v lastnih tunelih. Podlasice so krepuskularne, aktivne v mraku (mrak in zora), za preživetje pa morajo vsak dan zaužiti četrt do tretjino svoje telesne teže.

Vsaka podlasica ima ozemlje od 4 do 8 hektarjev (1 hektar je enak 2 nogometnima igriščema). Ozemlja samcev so večja od samic in se med seboj lahko prekrivajo. Velikost ozemlja je odvisna od oskrbe s hrano; kjer je veliko, ni treba iskati hrane daleč naokoli. Posamezna območja so označena z močno dišečimi izločki iz analnih dišečih žlez.

Samice ostanejo na svojem ozemlju vse leto, vendar pa lahko samci v času parjenja potujejo na velike razdalje izven svojega običajnega območja, da bi našli partnerko. Podlasice si ne naredijo nikakršnega stalnega rova, običajno uporabijo tunel ali brlog ene od živali, ki so jo pojedle.

Razmnoževanje podlasice

Podlasica mladiči

Podlasice se razmnožujejo med aprilom in avgustom, to je edini čas, ko se samec in samica družita. Na leto proizvedejo 1 – 2 legli, v katerih je vsako od 4 do 6 mladičev. Nosečnost traja približno 5 tednov. Mladiči iz prvega legla rastejo zelo hitro, odstavljeni so pri 4 tednih, takrat se jim odprejo oči in so sposobni loviti in ubijati pri 5 – 8 tednih. Svojo mamo pogosto spremljajo na lovskih pohodih.

Mlade podlasice, rojene zgodaj v letu, so se sposobne razmnoževati v prvem poletju, za razliko od drugih britanskih mesojedcev, ki se razmnožujejo šele v drugem letu.

Podlasice in podlasice se precej razlikujejo po svojih reproduktivnih navadah, kar je verjetno posledica kratkega življenja podlasic, zaradi česar morajo čim hitreje roditi potomce. Za razliko od stoat, podlasice nimajo zapoznele implantacije. Podlasice živijo v naravi do 2-3 leta, v ujetništvu pa do 10 let.

Status ohranjenosti podlasice

Niti stoat niti podlasica nista v resnični nevarnosti izumrtja v Združenem kraljestvu, vendar ju ogroža lov, izguba habitata, zastrupitev in oba sta pogosto povožena na podeželskih stezah. Ponavadi živijo okoli kmetij, saj jim ustreza življenjski prostor žive meje in obilna zaloga hrane. To jih pogosto pripelje do konfliktov s kmeti, še posebej problematični so goljufi, ki so zelo sposobni grabljenja kokoši , jajca in divjad.